»Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije.«
»To so bili skromni prebivalci s skromno materialno kulturo, pa vendar so prišli in ostali ter nam prinesli tisto še danes največje bogastvo - to je naš jezik.«
»Žal pa zaradi dolgotrajnega sprejemanja občinskega prostorskega načrta nismo mogli sočasno urejati okolice – trga pred muzejem in ustrezne dovozne ceste, kot je predvideno po načrtih David Chipperfield Architects.«
»Na direkciji smo že imeli sestanek, na katerem so želeli še dodatna pojasnila. Po njihovem pozitivnem mnenju bomo zadevo v res kratkem času zaprli in šli v naslednje spremembe občinskega prostorskega načrta.«
»Vesela je, da so se obiskovalci lepo razporedili in je bil obisk enakomeren tako preko dneva kot čez posamezne letne čase, zato ni potrebe po uvedbi sistema za predhodni nakup vstopnice za določen termin.«
»Ampak izkazalo se je, da ta taktika ni v redu, ne smemo klečeplaziti pred Ljubljano in čakati, kaj nam bodo ponudili, ampak moramo pač jasno in vnaprej povedati, da naše stališče je, da je grad blejski. In pika.«
»To je zelo pomembno za vse druge projekte, ki jih še imamo v načrtu. Grad, čeprav ni videti velik, je velika stara hiša, vedno se kažejo nove potrebe, tako da nam dela ne bo zmanjkalo.«
»Se pa na srečanje temeljito pripravljamo, da državi jasno predstavimo, kaj vse je bilo do zdaj na gradu narejeno, da dokažemo, da smo delali vse izključno tako, kot je bilo treba, in da skupaj najdemo rešitev, za prihodnost ne samo Bleda, ampak gradu kot državnega spomenika.«
»Ti poskusi ministrstva so popolnoma nelegitimni in to, da se Bledu jemlje 1,5 milijona evrov, pa ne Bledu, ampak državnemu spomeniku, in se pretakajo v druge državne spomenike po Sloveniji, s katerimi želi država financirati prenove, so nedopustni. Če se pač občinska oblast, torej vodstvo občine, ne zgane, gremo zdaj na noge pač občinski svetniki in bomo angažirali tudi ulico, če bo treba.«
»Zaradi preteklih vlaganj je bila pogodba ugodnejša za Bled. Vemo, da je grad pogorel po vojni in da so ga od leta 1951 do leta 1961 obnavljali večinoma s sredstvi občine, tako da pravim, če občina ne bi bila tako dober gospodar oziroma tako dober skrbnik, bi lahko bil to grad Kamen.«
»Po predstavitvah njenega izjemnega dela v tujini je zdaj čas, da svoje delo predstavi tudi v lokalni skupnosti in širšemu občinstvu. Eva Petrič se vedno rada vrača v svoj dom na Bled in prav je, da jo domačini in Slovenci bolje spoznajo. Dela, ki so bila morda komu nedosegljiva na razstavah na drugem koncu sveta, bodo na voljo le korak od domačega praga.«